Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne

Matija Vertovec je bil duhovnik, vinogradnik, strokovni pisec in domoznanec.

Matija je bil prvi, ki je v slovenskem jeziku pisal o vinogradništvu, o vinarstvu in kletarjenju (Vinoreja 1844), o uporabni kemiji (Kmetijska kemija), o astronomiji (Zvezdoslovje) in o splošni svetovni zgodovini (Obča povestnica iz leta 1863). Leta 1850 je izdal zbirko svojih pridig z naslovom “Shodni ogovori”. V svojem delu “Vinoreja za Slovence” je med drugim zapisal: “Vino je poseben dar Božji, k razveseljenju – po besedah sv. pis­ma – človeškiga serca; naj ga pije človek z mero in o pravim ča­su, k oživljanju svoje dušne in telesne moči, da se bo v njem, kakor z oljem v svetilu, zubeljc življenja k poterjenju zdravja in zdaljšanju življenja, podpiral.” Njegovo delo na vinogradniškem in kletarskem področju je temeljilo na lastnih izkušnjah iz domačega vinograda. (vir: http://www.casnik.si/)

Vertovčeva želja je bila, da se slovenski narod v vinogradništvu pouči in da to postane tudi častitljiva dejavnost. Zapisal je pohvalo vinski trti in spodbudil druge pisce za takšen zapis. Ker sam menda ni bil veliki pesnik je sprva pozval Valentina Staniča, za tem še Franceta Prešerna, ki se je odzval z Zdravljico. In to Zdravljico je uglasbil Stanko Premrl iz Podnanosa.

To so bili fantje, ki so si upali. Če bi jim nekdo naročil, naj zapišejo in uglasbijo himno narodu,…? Bi jim uspelo tako dobro?

Turistično in Planinsko društvo Podnanos sta v soboto, 28. januarja 2017 organizirala pohod »Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne«. Pohod je bil tradicionalni, že 14. po vrsti. »Zaključni del« poti je potekal v Podnanosu v Vinski kleti Vidus, ki je vsakega pohodnika postregla z Zelenom in Barbero. Kakopak, zaključno prireditev je 21. Vinska kraljica Slovenije pričela z recitalom Zdravljice. Pohodnike so sprejeli in pozdravili tudi predsednik konzorcija Zelen Primož Lavrenčič, predsednik Turističnega društva Podnanos Stojan Vitežnik ter predstavnik Vinogradniškega društva Šentjur Franc Zabukošek. Kako pa se je pohod zaključil vedo le tisti, ki so se ga udeležili. Naj priskočim na pomoč – tako kot znajo to  le v  VipaviJ

Turističnemu in Planinskemu društvu Podnanos najlepša hvala za vabilo v čudovite primorske kraje.

A štekaš

Nova oddaja v radijskem programu Radia Ognjišče je uspešno prebrodila prvi mesec oddajanja. Tokrat se je oddaji A štekaš pridružila tudi Vinska kraljica Slovenije. Oddajo lahko poslušate na spodnji povezavi.

http://radio.ognjisce.si/sl/186/utrip/22949/

Na Vašem kanalu v oddaji Od princese do kraljice

Hvala ekipi Vašega kanala za povabilo v studijo in odlično oddajo Od princese do kraljice. Oddajo si lahko pogledate na spodnji povezavi, tu pa še nekaj fotografij iz snemanja.

http://www.vaskanal.com/novice/novice/26128-od-princese-do-kraljice.html

Ledena trgatev

Obstajajo zgodovinski dokazi, da so že v rimskih časih uporabljali zmrznjene jagode za pridelavo vina. Pliny starejši je namreč v svojih zapisih zapisal, da določene sorte grozdja včasih niso bile pobrane, dokler ni prišlo do prve zmrzali. Rimski pesnik Mark Valerij Martial, ki je živel med letoma 38 n. št. in 104 n. št. je v nekaterih svojih opisih priporočal, da naj grozdje na trti ostane nekje do novembra ali pa vsaj do prve zamrznitve. Iz teh zapisov pa žal ni moč izključiti dejstva, ali so zapisi opisovali le slog pobiranja grozdja v Rimskih časih ali pa dejansko o konkretnih zametkih ledenega vina. Kakorkoli, ta postopek je bil kasneje pozabljen.

Strokovnjaki menijo, da je bilo prvo post Romansko ledeno vino pridelano leta 1794 v Nemčiji. Boljši in trdnejši dokazi za to obstajajo iz 1830. Prav tako iz Nemčije, natančneje iz Bingna. Grozdje letnik 1829 je naslednje leto rodilo ledeno vino. Tista zima je bila namreč zelo ostra in nekateri vinogradniki so imeli idejo, da grozdje na trti pustijo v namene živalske krme. Kmalu so opazili, da bi dalo tako grozdje zelo sladek mošt, zato so jagode iztisnili in pridelalo se je ledeno vino.

V zgodnjih 2000. so bila v Nemčiji dobra ledena vina manj pogosta kot v 80. ter 90. letih. Mnogi vinogradniki za to krivijo podnebne spremembe.

Osnova za ledeno vino je prezrelo žlahtno gnilo grozdje. Pridelava in predelava je tvegana. Grozdje in mošt je potrebno obdelati tako kot pri ostalih posebnih kakovostih. Ko grozdje na trti zmrzne, se tam voda spremeni v led. Prav v zmrznjenem stanju pa mora biti grozdje tudi stisnjeno, s tem pa pridobimo naravno zgoščen sok z zelo posebnim značajem. Ledeno vino ima običajno zlato rumenkasto barvo, tudi odtenke jantarja, ima poseben vonj in okus s spominom na suho sadje.

S tem je proizvodnja ledenega vina omejena le na nekatera svetovna vinorodna območja, kamor spada tudi Slovenija. Kanada in Nemčija sta največji svetovni proizvajalki ledenih vin. 75 procentov vseh kanadskih ledenih vin prihaja iz kanadske province Ontario.  

1986 leta je grozdje pozimi ostalo na trtah v Vinomeru v vinogradih Kmetijske zadruge Metlika. Sosedje so menda zmajevali z glavo, češ, zakaj so tako zanemarjeni, da ne poberejo svojega pridelka. Prav to grozdje pa je rodilo prvo ledeno vino v takratni Jugoslaviji. Danes je to vino neprecenljive vrednosti, zahvala ohranjenosti pa gre menda tudi dobrim in posebnim zamaškom, ki so jih takrat pretihotapili iz Italije.

22. januarja sem bila kot Vinska kraljica Slovenije prisotna na Erazmovi trgatvi pri Kosovih na Pavlovskem vrhu. Tudi ta se bo zapisala v zgodovino. Če že ne svetovno, pa zagotovo družinsko. Namreč Erazmova trgatev, ki je pri družini Kos tradicionalna, je bila tokrat prvič ledena. 22. januarja Erazem (sin Tjaše in Mitje Kos, Tjaša Kos – Vinska kraljica Slovenije 2002) praznuje svoj rojstni dan.

22. januarja pa svoj rojstni dan praznuje Mateja - sestra Vinske kraljice Slovenije 2017. Draga Mateja, vse najboljše in na zdravje z ledenim vinom.

Viri in literatura:

Lawlor, J. (februar, 2010). "Frozen Vines (and Fingers) Yield a Sweet Reward". New York Times, marec 2010

Wein-Plus Glossar: Eiswein, januar 2013.

Freddy Price, Riesling Renaissance Mitchell Beazley, 2004.

Svet24.si. Stopili v neznano in pridelali ledeno vino, januar 2017.

SloVino.com. Vina posebne kakovosti, januar 2004.

Grüne Woche - zeleni teden v Berlinu

V Berlinu smo v četrtek v večernih urah pričeli z uradno slovesnostjo in v petek slavnostno odprli 82. mednarodni sejem za hrano, kmetijstvo in hortikulturo Zeleni teden – Grüne Woche, ki bo tokrat potekal do 29. januarja. Veseli me, da sem lahko kot Vinska kraljica Slovenije s svojo aktivno prisotnostjo pomagala pri slovenski ekipi razstavljavcev ter ministrski ekipi mag. Dejana Židana. Slovenija letos na sejmu izpostavlja pomen čebel in čebelarstva.

Zeleni teden velja za enega največjih mednarodnih sejmov za kmetijstvo, prehrano in vrtnarstvo na svetu. Vsako leto ga obišče skoraj pol milijona obiskovalcev. Letos se na njem predstavlja 1600 razstavljavcev iz 65 držav.

Na našem razstavnem prostoru je potekalo veliko število večstranskih srečanj ministrske ekipe z ostalimi vladnimi predstavniki drugih držav. S svojo prisotnostjo nas je nagradil in počastil tudi generalni direktor svetovne Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo Dr. Jose Graziano Da Silva.

Imela sem priložnost, da sem gospoda Joseja tudi kot ena izmed prvih pozdravila in nagovorila. Presenečen je bil, da je bil moj pozdrav v portugalščini, kar je z nasmehom in portugalskim odzdravom ter nekaj kratkimi vljudnostnimi besedami tudi pozitivno sprejel.

Nemški zvezni minister za kmetijstvo Christian Schmidt, evropski komisar za kmetijstvo in podeželje Phil Hogana ter drugi ugledni in visoki gostje so bili na slovenskem razstavnem prostoru iz rok Vinske kraljice Slovenije postreženi z našimi odličnimi vini. Med drugim nismo pozabili niti na teran.

Na začetku

»Komú narpred veselo

zdravljico, bratje! čmo zapét'!«

Je vprašal pesnik, pa na vprašanje ni zahteval odgovora. Nam, sinovom sloveče matere. Nam pojmo zdravljico. In ista pesem nas takole nagovarja: »Prijatlji!« Velik pesnik France Prešeren nam pripoveduje, da so odrodile trte in nam dale vince, vince sladkó. Pesnik nam ponuja vino.

Ta zdravica, ti prijatelji in to vino so tako pomembni, da smo Slovenci del te poezije prevzeli za uradno državno pesem. Za našo himno. Ni samoumevno, da nam trta vince rodi. Vince, ki priteče iz sodov in steklenic je skrbno pripravljeno, kletarjeno in negovano. Slovenci ga imamo zelo radi. Pa naj bo belo ali rdeče. Bujno aromatično, lahkotno, suho ali sladko. Tako, ki ga pridelamo pri nas. Z njim se po kakovosti uvrščamo v sam svetovni vrh.

V svetovnem vrhu pa nam ni vedno samo lepo. Tam, tam je boj za obstanek. S sklopom sprememb v družbi, ki jim pravimo globalizacija se spreminja prej omenjeni svetovni vrh. Mali vinogradnik tako močno čuti posledice, zato je naša naloga, naloga vseh nas, ki danes sedimo tu, da se borimo. Da se borimo za spremembe, tako kot se bori naš resorni minister. Gospod minister, stojimo vam ob strani in verjemite mi, lahko računate na nas in skupnimi močmi bomo uspeli tudi v zgodbi terana.

Pa naj bo v kozarcu teran, modra frankinja, belokranjec, laški rizling, šipon, cviček ali katero drugo vino, bomo v kozarcu nosili zgodbo. Zgodbo s sladkim koncem, četudi je vino morda suho. Vsaka steklenica namreč pripoveduje zgodbo. S svojo etiketo, s svojo embalažo in celostno podobo ter okusom. Zgodba pa se zaključi, ko krog prijateljev nazdravi, ko sta trta in vino vez med preteklostjo in prihodnostjo, med dnevom in nočjo, med zimo in poletjem.

Čas okoli nas dojemamo na dva načina. Tistega, ki se dogaja in tistega, ki se ga spominjamo. Na bo ta trenutek vesel in radosten, spomin nanj, pa naj ostane svetel in večen.