Obstajajo zgodovinski dokazi, da so že v rimskih časih uporabljali zmrznjene jagode za pridelavo vina. Pliny starejši je namreč v svojih zapisih zapisal, da določene sorte grozdja včasih niso bile pobrane, dokler ni prišlo do prve zmrzali. Rimski pesnik Mark Valerij Martial, ki je živel med letoma 38 n. št. in 104 n. št. je v nekaterih svojih opisih priporočal, da naj grozdje na trti ostane nekje do novembra ali pa vsaj do prve zamrznitve. Iz teh zapisov pa žal ni moč izključiti dejstva, ali so zapisi opisovali le slog pobiranja grozdja v Rimskih časih ali pa dejansko o konkretnih zametkih ledenega vina. Kakorkoli, ta postopek je bil kasneje pozabljen.
Strokovnjaki menijo, da je bilo prvo post Romansko ledeno vino pridelano leta 1794 v Nemčiji. Boljši in trdnejši dokazi za to obstajajo iz 1830. Prav tako iz Nemčije, natančneje iz Bingna. Grozdje letnik 1829 je naslednje leto rodilo ledeno vino. Tista zima je bila namreč zelo ostra in nekateri vinogradniki so imeli idejo, da grozdje na trti pustijo v namene živalske krme. Kmalu so opazili, da bi dalo tako grozdje zelo sladek mošt, zato so jagode iztisnili in pridelalo se je ledeno vino.
V zgodnjih 2000. so bila v Nemčiji dobra ledena vina manj pogosta kot v 80. ter 90. letih. Mnogi vinogradniki za to krivijo podnebne spremembe.
Osnova za ledeno vino je prezrelo žlahtno gnilo grozdje. Pridelava in predelava je tvegana. Grozdje in mošt je potrebno obdelati tako kot pri ostalih posebnih kakovostih. Ko grozdje na trti zmrzne, se tam voda spremeni v led. Prav v zmrznjenem stanju pa mora biti grozdje tudi stisnjeno, s tem pa pridobimo naravno zgoščen sok z zelo posebnim značajem. Ledeno vino ima običajno zlato rumenkasto barvo, tudi odtenke jantarja, ima poseben vonj in okus s spominom na suho sadje.
S tem je proizvodnja ledenega vina omejena le na nekatera svetovna vinorodna območja, kamor spada tudi Slovenija. Kanada in Nemčija sta največji svetovni proizvajalki ledenih vin. 75 procentov vseh kanadskih ledenih vin prihaja iz kanadske province Ontario.
1986 leta je grozdje pozimi ostalo na trtah v Vinomeru v vinogradih Kmetijske zadruge Metlika. Sosedje so menda zmajevali z glavo, češ, zakaj so tako zanemarjeni, da ne poberejo svojega pridelka. Prav to grozdje pa je rodilo prvo ledeno vino v takratni Jugoslaviji. Danes je to vino neprecenljive vrednosti, zahvala ohranjenosti pa gre menda tudi dobrim in posebnim zamaškom, ki so jih takrat pretihotapili iz Italije.
22. januarja sem bila kot Vinska kraljica Slovenije prisotna na Erazmovi trgatvi pri Kosovih na Pavlovskem vrhu. Tudi ta se bo zapisala v zgodovino. Če že ne svetovno, pa zagotovo družinsko. Namreč Erazmova trgatev, ki je pri družini Kos tradicionalna, je bila tokrat prvič ledena. 22. januarja Erazem (sin Tjaše in Mitje Kos, Tjaša Kos – Vinska kraljica Slovenije 2002) praznuje svoj rojstni dan.
22. januarja pa svoj rojstni dan praznuje Mateja - sestra Vinske kraljice Slovenije 2017. Draga Mateja, vse najboljše in na zdravje z ledenim vinom.
Viri in literatura:
Lawlor, J. (februar, 2010). "Frozen Vines (and Fingers) Yield a Sweet Reward". New York Times, marec 2010
Wein-Plus Glossar: Eiswein, januar 2013.
Freddy Price, Riesling Renaissance Mitchell Beazley, 2004.
Svet24.si. Stopili v neznano in pridelali ledeno vino, januar 2017.
SloVino.com. Vina posebne kakovosti, januar 2004.
Ni komentarjev:
Objavite komentar