Praznik vina, kruha in salam

Kruh je krojil zgodovino človeštva. Če vprašate mene, ga kroji še danes. Ljudi je delil (žal jih deli še danes) na revne in bogate, site in lačne, na gospodarje in podložnike, predstavljal je plačilno sredstvo in davčno merilo.

  

Nekoč so svoje delo ljudje v pradavnini prikazovali s slikami, ki so jih risali na jamske stene in nekatere izmed teh slik so ohranjene še danes. Te prikazujejo dejavnost, kako so nabirali zrnja divje pšenice. Kruh so poznali že stari Egipčani 6000 let pr.n.š., o čemer pričajo slike v mogočnih grobnicah faraonov. Okoli leta 1000 pred Kristusom so v Egiptu odkrili bel kruh, ki velja za enega izmed prvih modernih kruhov. V Egiptu je bilo čez čas znanih do trideset vrst kruha. Kasneje so vso tehnologijo za peko kruha od Egipčanov prevzeli Grki, ki so svoje spretnosti nato prenesli še v ostale dele Evrope. V Rimu je bilo znano prepričanje, da je kruh bolj zdrav od mesa.

Znano je, da se je skozi zgodovino kazal socialni status prebivalstva ravno po barvi kruha, ki je bil del obroka. Revnejši ko so bili, temnejši kruh so jedli, to pa zato, ker je bila bela moka dražja.

V srednjem veku so kmetje svoja zrna nosili v mlin, kjer jih je mlinar zmel v moko. Vsega pridelka naenkrat niso nikoli prinesli, vsakič po nekaj malega. V letih lakote so mešanicam mok dodajali tudi druge sestavine, kot so krompir, fižol, lanene glavine ali pa celo tudi drobir notranjega dela lubja. Za vzhajanje testa so nekoč uporabljali drože, včasih tudi ostanke testa prejšnje peke. Kvas se je uveljavil šele po prvi svetovni vojni. Testo so mesili v lesenem koritu, po 19. stoletju pa v mentrgah (miza, ki ima pod seboj korito globoko do 30 cm in je pokrita s pokrovom), še danes te mize z mentrgo uporabljajo v kmečkih hišah. Kruh so pekli v krušnih pečeh. V srednjem veku se je v mestih in na trgu razvila pekovska obrt. Peki so se združevali v cehe, kjer so imeli strogo določena pravila. Kruh je v zgodovini človeštva pomenil zelo veliko. Pomembno vlogo igra tudi v zdravilstvu. Prastaro zdravilo za rane naj bi bilo namočeno pšenično zrnje, otrobi ali kruh v mleku zaviti v krpo.

Topli kruhovi obkladki pa naj bi pomagali proti glavobolu ter bolečinam v hrbtu.

O tem, kako naj bi kruh prišel na Slovensko oz. melje, pa pričajo nekatere pripovedke. Iz Koroške prihaja pripovedka, kjer naj bi mati Drava poslala ribiča po dva hlebca kruha. Enega belega in enega rženega. Ribič je takrat naredil vse, kar mu je bilo rečeno in vrgel je hlebca v Dravo, nato je Drava poplavila. Ko je voda odtekla je začela zemlja odganjati rž in rumeno pšenico.

Vse bolj se ugotavlja, da na Slovenskem kruh sploh ni bila glavna jed vsakdana in da ga ponekod sploh niso poznali. Na slovenskem ga v zapiskih omenjajo že v 13. stoletju. Slovenski kmetje so o kruhu govorili z vso spoštljivostjo. Tudi mlinarji so bili zelo iskani botri ali poročne priče, saj so h krstu, birmi ali na svatbo prinesli beli kruh. V nekaterih alpskih območjih pa je kruh nadomeščala polenta. Kruh ima dolgo zgodovino, še danes pa je polemika številnih politik in oblasti.

V soboto 13. maja so člani vojniškega Vinogradniško vinarskega društva pripravili že 14. praznik vina, kruha in salam. Podelili so priznanja za vino letnik 2016, za najboljše salame in razstavili kruh iz »mamine peči«. Iskrene čestitke vsem prejemnikom priznanj in hvala organizatorjem za povabilo med domače ljudi.

Vir: Zgodovina kruha - Koroške pekarne, Andrej Goljat: Kruh, Kruh nekoč in danes - Raziskovalna naloga učencev OŠ Šempeter

VINO IN ČOKOLADA

Slovenija ponuja paleto vrhunskih in izbranih vin ter čokoladnih mojstrovin, ki presegajo vsakodnevne okuse. Želja po združitvi dveh izjemnih produktov Slovenije je pripeljala do ideje in organiziranja vinsko-čokoladnih festivalov v Sloveniji.

Kot prvega in največjega moram omeniti Vino in čokolada, festival Podčetrtek. Leta 2017 so ga v Podčetrtku organizirali že tretjič. V sklopu festivala organizatorji razglasijo tudi protokolarno darilo Občine Podčetrtek oz. županovo vino. Za leto 2017 so županovo vino, s katerim bo župan občine Podčetrtek Peter Misja na različnih priložnostih predstavljal domači kraj, pridelali na Domačiji Štraus-Kramer. Med drugim se v sklopu prireditve izbira tudi najboljša čokoladnica. V času festivala Vino in čokolada organizatorji ponujajo organiziran prevoz s turističnim vlakcem izpred prireditvenega prostora v Olimje do lokalnih ponudnikov. Obiskovalci so s tem deležni celostne podobe posameznih ponudnikov, kjer lahko okušajo in se razvajajo z degustacijami, ki so jih ponudniki pripravili.

Klet Brda na svojih spletnih straneh omenja, da sta vino in čokolada nenavadni kombinaciji, ki burita duhove. Pariška Vinska akademija je menda to dilemo rešila tako, da je enostavno prepovedala uporabo vin pri čokoladnih sladicah. Enologi in veliki poznavalci vinske kulture priporočajo, da je za dobro združitev temne čokolade in vina potrebna trpkost rdečih vin. Bela vina so prenežna in se ne morejo kosati z močnim okusom čokolade. Zato temno čokolado lepo dopolni vino s primerno alkoholno stopnjo, rahlim ostankom sladkorja, aromo suhega sadja in z bogato taninsko strukturo. Vino naj v ustih deluje toplo, topi čokolado, ne sme je odplakniti, pa tudi čokolada ne sme vina izničiti. Skupaj morata vino in čokolada ustvariti ubrano sozvočje okusov.

In prav v Posavju, kjer domuje festival Vino in čokolada, se lahko pohvalijo še z nečim. S prvim čokoladnim vinom v Sloveniji, ki ga pridelujejo v Brestanici, v kraju, kjer so rajhenburški trapisti nekoč izdelovali prvo čokolado na slovenskih tleh. Gre za zaščiteno znamko Chocolat Impérial, ki ga pridelujejo v Hiši vina, trte in čokolade Kunej in postrežejo v prisrčni steklenici, v kateri je mešanica rdečega vina iz križank z modro frankinjo in temne čokolade.

Turistična kmetija Celestina, Maren dol, posaditev potomke trte z Lenta

National Geographic, Dežela kozolcev in 21. Vinska kraljica Slovenije

Slovenija ima izjemno uspešne turistične zgodbe! Slovenija je zdrava, aktivna in zelena. Slovenija je trajnostna.

Tudi Dežela kozolcev deluje na podlagi trajnostnega koncepta. Dežela kozolcev je konkurenčna destinacija, v občini Šentrupert ima(m)/jo posluh za skrb do okolja in lokalnega prebivalstva, hkrati pa v Deželi kozolcev skrbijo tudi za to, da so turisti zadovoljni in so na destinaciji aktivni deležniki. Tako upravljanje destinacije zahteva široko poznavanje okolja, sistema turistične in splošne infrastrukture, sistemsko financiranje in sposobnosti vodenja.

Čeprav je bilo objavljeno že prejšnji mesec, ni nič narobe, če se to pove še enkrat. Slovenska turistična organizacija je v okviru največje turistične borze na svetu ITB Berlin prejela ugledno nagrado medijske hiše National Geographic. World legacy award so Slovenski turistični organizaciji podelili nagrado v kategoriji trajnostnega upravljanja destinacije.

Predstavniki National Geographica so v okviru ocenjevanja Slovenije in prizadevanj slovenskih turističnih delavcev za trajnostni razvoj obiskali tudi Deželo kozolcev – prvi muzej s kozolci na prostem na svetu.

S kakšnim veseljem in navdušenjem sem nedolgo nazaj poslušala Branko, Alenko in Luka, ko so mi pripovedovali o dnevu, ko so se v Deželi oglasili predstavniki National Geographica.

Ko se naslednjič vstavite v Deželi, jih le povprašajte o tistem dnevuJ

Vsi upravljalci vseh destinacij, katere so bile udeležene v okviru ocenjevanja Slovenije so sposobni zaznati potrebe turistov na eni strani, po drugi pa slišati in upoštevati zahteve zaposlenih in lokalnega okolja.

Muzej v Šentrupertu na Dolenjskem je tako del mozaika izjemno uspešne turistične zgodbe Slovenije, ki ostaja zelena, aktivna in zdrava. In tudi jaz sem ponosna in vesela, da je lahko 21. Vinska kraljica Slovenije delček mozaika celotne slovenke turistične zgodbe. 

Vino in zdravje

V knjigi Anselma Grüna Vino darilo neba in zemlje avtor navaja, da so mednaroden znanstvene raziskave dokazale, da je v skupinah prebivalcev, ki so bili zajeti v raziskave, umrljivost zardi srčnega infarkta pri zmernem uživanju vina nižja kot pri primerjalnih abstinenčnih skupinah. V Sredozemskih državah – pred vsemi prednjači Francija – je stopnja srčnega infarkta pri zmernem uživanju vina nižja kot pri primerjalnih abstinenčnih skupinah. Razlog za to je, poleg življenjskega sloga in večjega uživanja sadnja in zelenjave, tudi poraba vina. Po najnovejših spoznanjih varujejo srce zlasti polifenoli, ki so za vino specifični in pozitivno učinkujejo na krvne maščobe ter izboljšajo strjevanje in tekočnost krvi.

Vino ne vzpodbudi le teka, temveč pozitivno vpliva na celotni prebavni trakt, od ust do črevesja ter  z minerali, vitamini in mikroelementi zvišuje hranilno vrednost hrane. Smiselno je, da se ga zmerno uživa z uravnoteženo in pestro prehrano.

Kaj pa je zmerna uporaba vina?

Arnaldus de Villa Nova – eden najboljših zdravnikov svojega časa (1240 – 1311) je rekel, da seveda niso neznane škodljive posledice pretiranega uživanja vina in zraven dodaja dejstvo, da vino ob zmerni uporabi žalostnemu in plašnemu človeku podarja veselje, ga poživlja, spodbuja njegovo naravno toploto, zvišuje krvni tlak, skrbi za prebavo, krepi možgane, izkoristi čute in razumno razmišljanje ter da obrazu lepo barvo.

O vinu in zdravju sva na otvoritvi sejma Medical v Gornji Radgoni spregovorili tudi ministrica za zdravje ga. Milojka Kolar Celarc ter 21. Vinska kraljica Slovenije. Da je zmerno in kulturno uživanje pravi način, sva se strinjali obe.

Obisk Društva vinogradnikov Dolina - Jesenice in podelitev priznanj vinogradnikom z društvenega ocenjevanja

Izletniška kmetija Svetnik je gostila dogodek DV Dolina Jesenice, kjer so ob prisotnosti predstavnikov Občine Brežice -  župana Ivana Molana, podpredsednika ZDVD Mirana Juraka, člana ter članice društva vinogradnikov Fredija Povha ter Zinke Kos podeljevali priznanja z društvenega ocenjevanja vin in za popestritev pripravili tekmovanje v praženju krompirja ter pripravi sezonske regratove solate. 

Dogodek je popestril tudi obisk Vinske kraljice Slovenije.

Hvala organizatorjem za povabilo.

Občinski praznik so v občini Mokronog-Trebelno

Ob praznovanju občinskega praznika so v občini Mokronog-Trebelno podelili občinska priznanja. Listino je prejela Lutkovna skupina Mokre tačke, priznanje občine pa Ansambel Nemir in Prostovoljno gasilsko društvo Mokronog.

Lutkovna skupina Mokre tačke je prejela priznanje za nesebično pripravljenost obogatiti dogodke v občini z edinstvenimi, premišljeno satiričnimi kratkimi igranimi prizori. Ansambel Nemir je prejel Priznanje Občine Mokronog-Trebelno ob desetletnici delovanja za dvig prepoznavnosti Občine Mokronog-Trebelno in športne dvorane ter za pripravljenost sodelovati v dobrodelnih akcijah, Prostovoljno gasilsko društvo Mokronog pa je prejelo Priznanje Občine Mokronog-Trebelno za 135-letno pripadnost ideji gasilstva in pripravljenost pomagati pomoči potrebnim, predvsem pa za aktivno delovanje v okolju ter prenašanje vrlin prostovoljstva in gasilstva na mladino.

Slavnostni gost praznovanja je bil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je v govoru med drugim poudaril, da bi pri delitvi občin večji poudarek morali dati razlikovanju med uspešnimi in neuspešnimi kot pa med velikimi in malimi ter pohvalil napredek in prizadevanja v občini Mokronog-Trebelno. Nekaj besed pa je namenil tudi 21. Vinski kraljici Slovenije.