Praznik vina, kruha in salam

Kruh je krojil zgodovino človeštva. Če vprašate mene, ga kroji še danes. Ljudi je delil (žal jih deli še danes) na revne in bogate, site in lačne, na gospodarje in podložnike, predstavljal je plačilno sredstvo in davčno merilo.

  

Nekoč so svoje delo ljudje v pradavnini prikazovali s slikami, ki so jih risali na jamske stene in nekatere izmed teh slik so ohranjene še danes. Te prikazujejo dejavnost, kako so nabirali zrnja divje pšenice. Kruh so poznali že stari Egipčani 6000 let pr.n.š., o čemer pričajo slike v mogočnih grobnicah faraonov. Okoli leta 1000 pred Kristusom so v Egiptu odkrili bel kruh, ki velja za enega izmed prvih modernih kruhov. V Egiptu je bilo čez čas znanih do trideset vrst kruha. Kasneje so vso tehnologijo za peko kruha od Egipčanov prevzeli Grki, ki so svoje spretnosti nato prenesli še v ostale dele Evrope. V Rimu je bilo znano prepričanje, da je kruh bolj zdrav od mesa.

Znano je, da se je skozi zgodovino kazal socialni status prebivalstva ravno po barvi kruha, ki je bil del obroka. Revnejši ko so bili, temnejši kruh so jedli, to pa zato, ker je bila bela moka dražja.

V srednjem veku so kmetje svoja zrna nosili v mlin, kjer jih je mlinar zmel v moko. Vsega pridelka naenkrat niso nikoli prinesli, vsakič po nekaj malega. V letih lakote so mešanicam mok dodajali tudi druge sestavine, kot so krompir, fižol, lanene glavine ali pa celo tudi drobir notranjega dela lubja. Za vzhajanje testa so nekoč uporabljali drože, včasih tudi ostanke testa prejšnje peke. Kvas se je uveljavil šele po prvi svetovni vojni. Testo so mesili v lesenem koritu, po 19. stoletju pa v mentrgah (miza, ki ima pod seboj korito globoko do 30 cm in je pokrita s pokrovom), še danes te mize z mentrgo uporabljajo v kmečkih hišah. Kruh so pekli v krušnih pečeh. V srednjem veku se je v mestih in na trgu razvila pekovska obrt. Peki so se združevali v cehe, kjer so imeli strogo določena pravila. Kruh je v zgodovini človeštva pomenil zelo veliko. Pomembno vlogo igra tudi v zdravilstvu. Prastaro zdravilo za rane naj bi bilo namočeno pšenično zrnje, otrobi ali kruh v mleku zaviti v krpo.

Topli kruhovi obkladki pa naj bi pomagali proti glavobolu ter bolečinam v hrbtu.

O tem, kako naj bi kruh prišel na Slovensko oz. melje, pa pričajo nekatere pripovedke. Iz Koroške prihaja pripovedka, kjer naj bi mati Drava poslala ribiča po dva hlebca kruha. Enega belega in enega rženega. Ribič je takrat naredil vse, kar mu je bilo rečeno in vrgel je hlebca v Dravo, nato je Drava poplavila. Ko je voda odtekla je začela zemlja odganjati rž in rumeno pšenico.

Vse bolj se ugotavlja, da na Slovenskem kruh sploh ni bila glavna jed vsakdana in da ga ponekod sploh niso poznali. Na slovenskem ga v zapiskih omenjajo že v 13. stoletju. Slovenski kmetje so o kruhu govorili z vso spoštljivostjo. Tudi mlinarji so bili zelo iskani botri ali poročne priče, saj so h krstu, birmi ali na svatbo prinesli beli kruh. V nekaterih alpskih območjih pa je kruh nadomeščala polenta. Kruh ima dolgo zgodovino, še danes pa je polemika številnih politik in oblasti.

V soboto 13. maja so člani vojniškega Vinogradniško vinarskega društva pripravili že 14. praznik vina, kruha in salam. Podelili so priznanja za vino letnik 2016, za najboljše salame in razstavili kruh iz »mamine peči«. Iskrene čestitke vsem prejemnikom priznanj in hvala organizatorjem za povabilo med domače ljudi.

Vir: Zgodovina kruha - Koroške pekarne, Andrej Goljat: Kruh, Kruh nekoč in danes - Raziskovalna naloga učencev OŠ Šempeter

VINO IN ČOKOLADA

Slovenija ponuja paleto vrhunskih in izbranih vin ter čokoladnih mojstrovin, ki presegajo vsakodnevne okuse. Želja po združitvi dveh izjemnih produktov Slovenije je pripeljala do ideje in organiziranja vinsko-čokoladnih festivalov v Sloveniji.

Kot prvega in največjega moram omeniti Vino in čokolada, festival Podčetrtek. Leta 2017 so ga v Podčetrtku organizirali že tretjič. V sklopu festivala organizatorji razglasijo tudi protokolarno darilo Občine Podčetrtek oz. županovo vino. Za leto 2017 so županovo vino, s katerim bo župan občine Podčetrtek Peter Misja na različnih priložnostih predstavljal domači kraj, pridelali na Domačiji Štraus-Kramer. Med drugim se v sklopu prireditve izbira tudi najboljša čokoladnica. V času festivala Vino in čokolada organizatorji ponujajo organiziran prevoz s turističnim vlakcem izpred prireditvenega prostora v Olimje do lokalnih ponudnikov. Obiskovalci so s tem deležni celostne podobe posameznih ponudnikov, kjer lahko okušajo in se razvajajo z degustacijami, ki so jih ponudniki pripravili.

Klet Brda na svojih spletnih straneh omenja, da sta vino in čokolada nenavadni kombinaciji, ki burita duhove. Pariška Vinska akademija je menda to dilemo rešila tako, da je enostavno prepovedala uporabo vin pri čokoladnih sladicah. Enologi in veliki poznavalci vinske kulture priporočajo, da je za dobro združitev temne čokolade in vina potrebna trpkost rdečih vin. Bela vina so prenežna in se ne morejo kosati z močnim okusom čokolade. Zato temno čokolado lepo dopolni vino s primerno alkoholno stopnjo, rahlim ostankom sladkorja, aromo suhega sadja in z bogato taninsko strukturo. Vino naj v ustih deluje toplo, topi čokolado, ne sme je odplakniti, pa tudi čokolada ne sme vina izničiti. Skupaj morata vino in čokolada ustvariti ubrano sozvočje okusov.

In prav v Posavju, kjer domuje festival Vino in čokolada, se lahko pohvalijo še z nečim. S prvim čokoladnim vinom v Sloveniji, ki ga pridelujejo v Brestanici, v kraju, kjer so rajhenburški trapisti nekoč izdelovali prvo čokolado na slovenskih tleh. Gre za zaščiteno znamko Chocolat Impérial, ki ga pridelujejo v Hiši vina, trte in čokolade Kunej in postrežejo v prisrčni steklenici, v kateri je mešanica rdečega vina iz križank z modro frankinjo in temne čokolade.

Turistična kmetija Celestina, Maren dol, posaditev potomke trte z Lenta

National Geographic, Dežela kozolcev in 21. Vinska kraljica Slovenije

Slovenija ima izjemno uspešne turistične zgodbe! Slovenija je zdrava, aktivna in zelena. Slovenija je trajnostna.

Tudi Dežela kozolcev deluje na podlagi trajnostnega koncepta. Dežela kozolcev je konkurenčna destinacija, v občini Šentrupert ima(m)/jo posluh za skrb do okolja in lokalnega prebivalstva, hkrati pa v Deželi kozolcev skrbijo tudi za to, da so turisti zadovoljni in so na destinaciji aktivni deležniki. Tako upravljanje destinacije zahteva široko poznavanje okolja, sistema turistične in splošne infrastrukture, sistemsko financiranje in sposobnosti vodenja.

Čeprav je bilo objavljeno že prejšnji mesec, ni nič narobe, če se to pove še enkrat. Slovenska turistična organizacija je v okviru največje turistične borze na svetu ITB Berlin prejela ugledno nagrado medijske hiše National Geographic. World legacy award so Slovenski turistični organizaciji podelili nagrado v kategoriji trajnostnega upravljanja destinacije.

Predstavniki National Geographica so v okviru ocenjevanja Slovenije in prizadevanj slovenskih turističnih delavcev za trajnostni razvoj obiskali tudi Deželo kozolcev – prvi muzej s kozolci na prostem na svetu.

S kakšnim veseljem in navdušenjem sem nedolgo nazaj poslušala Branko, Alenko in Luka, ko so mi pripovedovali o dnevu, ko so se v Deželi oglasili predstavniki National Geographica.

Ko se naslednjič vstavite v Deželi, jih le povprašajte o tistem dnevuJ

Vsi upravljalci vseh destinacij, katere so bile udeležene v okviru ocenjevanja Slovenije so sposobni zaznati potrebe turistov na eni strani, po drugi pa slišati in upoštevati zahteve zaposlenih in lokalnega okolja.

Muzej v Šentrupertu na Dolenjskem je tako del mozaika izjemno uspešne turistične zgodbe Slovenije, ki ostaja zelena, aktivna in zdrava. In tudi jaz sem ponosna in vesela, da je lahko 21. Vinska kraljica Slovenije delček mozaika celotne slovenke turistične zgodbe. 

Vino in zdravje

V knjigi Anselma Grüna Vino darilo neba in zemlje avtor navaja, da so mednaroden znanstvene raziskave dokazale, da je v skupinah prebivalcev, ki so bili zajeti v raziskave, umrljivost zardi srčnega infarkta pri zmernem uživanju vina nižja kot pri primerjalnih abstinenčnih skupinah. V Sredozemskih državah – pred vsemi prednjači Francija – je stopnja srčnega infarkta pri zmernem uživanju vina nižja kot pri primerjalnih abstinenčnih skupinah. Razlog za to je, poleg življenjskega sloga in večjega uživanja sadnja in zelenjave, tudi poraba vina. Po najnovejših spoznanjih varujejo srce zlasti polifenoli, ki so za vino specifični in pozitivno učinkujejo na krvne maščobe ter izboljšajo strjevanje in tekočnost krvi.

Vino ne vzpodbudi le teka, temveč pozitivno vpliva na celotni prebavni trakt, od ust do črevesja ter  z minerali, vitamini in mikroelementi zvišuje hranilno vrednost hrane. Smiselno je, da se ga zmerno uživa z uravnoteženo in pestro prehrano.

Kaj pa je zmerna uporaba vina?

Arnaldus de Villa Nova – eden najboljših zdravnikov svojega časa (1240 – 1311) je rekel, da seveda niso neznane škodljive posledice pretiranega uživanja vina in zraven dodaja dejstvo, da vino ob zmerni uporabi žalostnemu in plašnemu človeku podarja veselje, ga poživlja, spodbuja njegovo naravno toploto, zvišuje krvni tlak, skrbi za prebavo, krepi možgane, izkoristi čute in razumno razmišljanje ter da obrazu lepo barvo.

O vinu in zdravju sva na otvoritvi sejma Medical v Gornji Radgoni spregovorili tudi ministrica za zdravje ga. Milojka Kolar Celarc ter 21. Vinska kraljica Slovenije. Da je zmerno in kulturno uživanje pravi način, sva se strinjali obe.

Obisk Društva vinogradnikov Dolina - Jesenice in podelitev priznanj vinogradnikom z društvenega ocenjevanja

Izletniška kmetija Svetnik je gostila dogodek DV Dolina Jesenice, kjer so ob prisotnosti predstavnikov Občine Brežice -  župana Ivana Molana, podpredsednika ZDVD Mirana Juraka, člana ter članice društva vinogradnikov Fredija Povha ter Zinke Kos podeljevali priznanja z društvenega ocenjevanja vin in za popestritev pripravili tekmovanje v praženju krompirja ter pripravi sezonske regratove solate. 

Dogodek je popestril tudi obisk Vinske kraljice Slovenije.

Hvala organizatorjem za povabilo.

Občinski praznik so v občini Mokronog-Trebelno

Ob praznovanju občinskega praznika so v občini Mokronog-Trebelno podelili občinska priznanja. Listino je prejela Lutkovna skupina Mokre tačke, priznanje občine pa Ansambel Nemir in Prostovoljno gasilsko društvo Mokronog.

Lutkovna skupina Mokre tačke je prejela priznanje za nesebično pripravljenost obogatiti dogodke v občini z edinstvenimi, premišljeno satiričnimi kratkimi igranimi prizori. Ansambel Nemir je prejel Priznanje Občine Mokronog-Trebelno ob desetletnici delovanja za dvig prepoznavnosti Občine Mokronog-Trebelno in športne dvorane ter za pripravljenost sodelovati v dobrodelnih akcijah, Prostovoljno gasilsko društvo Mokronog pa je prejelo Priznanje Občine Mokronog-Trebelno za 135-letno pripadnost ideji gasilstva in pripravljenost pomagati pomoči potrebnim, predvsem pa za aktivno delovanje v okolju ter prenašanje vrlin prostovoljstva in gasilstva na mladino.

Slavnostni gost praznovanja je bil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je v govoru med drugim poudaril, da bi pri delitvi občin večji poudarek morali dati razlikovanju med uspešnimi in neuspešnimi kot pa med velikimi in malimi ter pohvalil napredek in prizadevanja v občini Mokronog-Trebelno. Nekaj besed pa je namenil tudi 21. Vinski kraljici Slovenije.

ZGODBA O VINSKI TRTI V OBČINI PODVELKA

Zgodnja pomlad leta 2010.

Maribor, mesto sredi vinogradov. Mesto, ki se ponaša s svojo naravno znamenitostjo, z več kot 400 let staro vinsko trto, ki domuje v osrednjem delu mesta na Lentu ob reki Dravi.

Ob tradicionalnem, že  31. obrezovanju Stare trte, najstarejše trte na svetu, je občina Podvelka leta 2010 postala ena izmed ponosnih prejemnic cepiča, potomca te vinske lepotice. Občina je s tem postala bogatejša še za eno zanimivost, s katero se lahko s ponosom pohvali. Na Cvetno nedeljo, 28. 3. 2010 so tako prvič pripravili slovesnost, na kateri so posadili potomko najstarejše trte na svetu in sicer na župnijskem dvorišču v Breznu poleg že rastoče, okoli 250 let stare trte. Imenovali smo gospodarja in skrbnika

Zadnje dni v septembru istega leta so prvič pripravili prireditev, ko so na župnijskem dvorišču v Breznu trgali grozdje. Dogodek ne bi bil nič posebnega, če ne bi trgali grozdje z okoli 250 let stare trte, njeno starost pa je ocenil dolgoletni mariborski mestni viničar mag. Tone Zafošnik.

 V neposredni bližini te trte pa od tiste pomladi naprej raste tudi potomka najstarejše trte na svetu žametna črnina z mariborskega Lenta.... podarila Občini Podvelka.

V pomladi leta 2011 je bila prvič slovesnost ob prvem rezu potomke. Župan Anton Kovše je slovesno odkril spominsko tablo, na kateri piše:

POTOMKA NAJSTAREJŠE TRTE NA SVETU Z LENTA MARIBOR
NA CVETNO NEDELJO A.D. (Ano Domini - leta Gospodovega) 2010
SKRBNIK: ANTON ZALETELJ, ŽUPNIK: ANTON KMET, ŽUPAN: ANTON KOVŠE.

Ob ogledu trte je mariborski mestni viničar Stane Kocutar pohvalil strokovno delo skrbnika trte Antona Zaletelja in njegovega pomočnika Maksimilijana Metličarja.

Ponos občine, potomka vinske trte je tako postala ne le turistična zanimivost, ampak tudi priložnost, ko se ob dogodkih, kot so rez trte, postavitev klopotca in seveda trgatev, domačini predstavijo s svojimi izdelki, ki jih izdelujejo v društvih ali individualno, doma,  ko lahko to postavijo na ogled sokrajanom,  ko prireditve združujejo občane in ko lahko medse povabijo goste, prijatelje in znance.

Hvala ga. Slavici za poslano zgodbo o vinski trti v občini Podvelka in hvala g. županu za tako toplo povabilo in sprejem v vaših krajih. 

Rez Stare trte

V osrednjem delu starega mestnega jedra na Lentu v Mariboru danes domuje najstarejša trta na svetu. Žametovka ali modra kavčina je s potrjeno starostjo več kot 400 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu. Stara trta simbolizira bogastvo vinske kultura tako Maribora, Štajerske kot tudi celotne Slovenije.

Posajena je bila ob koncu srednjega veka, ko so Maribor oblegali Turki. Hiša Stare trte in z njo najstarejša vinska trta na svetu sta žilavi in močni. Kljub srditim bojem med napadalci in branilci (hiša je bila del mestnega obzidja) sta preživeli vse. Trta je preživela požare in trtno uš, ki je takrat pomorila večino trt našega okolja. Korenine Stare trte na Lentu so namreč zasidrane daleč pod Dravskim prodom, kamor se trtna uš ni mogla zarediti.

Ob bogatem kulturno-etnografski programu v družbi mestnega viničarja, vinskih kraljic, Male pihalne godbe Neuvirtovi Štajerci, Akademsko folklorne skupine Študent, vinske kraljice Slovenije in drugih, je v petek 3.3.2017 potekala 38. rez Stare trte z Lenta.

Trta je tu. Tu stoji, raste, se razvija, rodi in spet počiva. Skupaj z zemljo in soncem narekuje tempo časa vse do trenutka, ko njeno najžlahtnejšo tekočino prelijemo v čudovite steklenice. In še nekaj je prav posebnega na njej - družinsko drevo Mariborske stare trte iz Lenta je tako bogato, da ji smemo zavidati prav vsi.

 »Rez ni le zareza v les z večjo ali manjšo ostrino,
rez je živa usodna vez dveh duš,
dveh teles v skupno dvojino,
rez je globoka vez vinogradnika s trto,
z njo je vse možno in vse odprto v petje in pitje,
v zgolj količino ali v pobožno sožitje z žlahtnino,
saj kakor kdo reže, tako se mu streže.«

(Tone Pavček)

Županovo vino

Vinske priredite in festivali oz. z vinom povezani dogodki so tisti medij, ki povzame samo bistvo vinskega turizma, saj navadno združuje vse, kar lahko ponudita kraj ali regija, pravita Carlsen in Charter (2006, 11). In Občina Sevnica razume pomen besedne zveze Županovo vino v kontekstu vinskega turizma.

In kaj je Županovo vino?

Županovo vino lahko v neki predstavi razumemo kot spomenik. To pa je objekt, ki je zgrajen ali oblikovan prvenstveno zaradi njegove spominske ali druge simbolične funkcije. Županovo vino je v tem primeru premični spomenik. Vino pa nam daje vinska trta, ki je svojevrstna kultura. Zato je, morda malo predrzno rečeno, županovo vino pravi kulturni spomenik. Ti spomeniki nosijo izjemno vrednost, bodisi na državnem ali lokalnem nivoju. Kulturni spomeniki predstavljajo vrhunske dosežke – in vino je vrhunski dosežek.

Zato je sedaj pred županom g. Srečkom Ocvirkom res velika odgovornost. Prejel je pomembno in nagrado, pravi vrhunski dosežek in bogat kulturni spomenik. Družini Janc, ki je pridelala Županovo vino iskrene čestitke, prav tako pa čestitke vsem vinogradnikom, ki so sodelovali pri projektu za izbor Županovega vina 2017.

Vir:Carlsen, Jack in Steve Charters. 2006. »Introduction.« V: Global wine tourism: Research, management and marketing, ur. Jack Carlsen in Stephen Charters, 1 – 16. Wallingford, CABI

foto: vir Dolenjski list

Trendi v floristiki 2017

Umetniško oblikovanje s cvetjem in veda o flori. Ja, v Biotehniškem centru Naklo zagotovo vedo, kaj pomeni umetniško oblikovanje s cvetjem. V nedeljo 26. februarja je tam potekal floristični dogodek leta - Trendi v floristiki 2017.

Cvetličarji se na dogodku seznanijo z najnovejšimi smernicami stroke, cvetjem, ki ga ponujajo grosisti in vsemi materiali ter pripomočki pri dekoraciji cvetja ali prostora. Vsako leto se dogodku pridružijo tudi strokovnjaki iz tujine. Letos sta bila to Klaas Dijkstra iz Nizozemske in Wally Klett iz Nemčije. Imela sta svojo prezentacijo novih flortističnih idej in zamisli, na odru izdelovala cvetlične dekoracije, ki so bile kasneje postavljene in razstavljene za ogled. Obiskovalci so si lahko ogledali cvetlične obleke, tematske šopke in poročno revijo šopkov.

Posebnost pa je bil cvetličarski izziv - aranžiranje steklenice. Steklenice vina iz različnih vinorodnih okolišev Slovenije so s cvetličnimi aranžmaji pripovedovale svoje pestre zgodbe. 21. Vinska kraljica Slovenije je skupaj s strokovno žirijo ocenila najboljše cvetlične dekoracije steklenic in podelila nagrade.

Floristi so zelo prijazni in topli ljudje. V njihovi sredi sem se počutila zelo dobro in sproščeno. Zato iskrena hvala za povabilo in obilo užitkov ob prečudovitem ustvarjanju. Šopek, ki se ga prejela pri vas, pa je še vedno svež, bogat in poln. Hvala.

Obisk Vinske kraljice Slovenije na rednem letnem občnem zboru Društva vinogradnikov Sevnica - Boštanj

Zveza društev vinogradnikov Dolenjske združuje 32 vinogradniških društev iz območja Dolenjske in Posavja in skupaj povezuje več kot 6000 vinogradnikov in vinogradnic. Povezuje jih želja po uresničevanju skupnih ciljev na področju pridelave, negovanja in promocije vina cviček. Zgodba o vinu cviček je v svetovnem merilu zgodba o uspehu. Eno izmed teh društev je tudi Društvo vinogradnikov Sevnica – Boštanj.

Društvo deluje v občini Sevnica, na levem in desnem bregu reke Save in združuje skoraj 250 vinogradnikov in vinarjev. Svoje vinograde in kleti imamo na območjih Krajevnih skupnosti Sevnica, Boštanj, Blanca, Zabukovje in Loka pri Zidanem mostu. Pohvalijo se lahko s posebnostjo lege, saj njihovi vinogradi ležijo tako v vinorodnem okolišu Dolenjska kot tudi v Bizeljsko – Sremiškem okolišu.

Zadnjega februarskega petka so se člani društva zbrali na rednem letnem občnem zboru. Predsednik društva g. Jože Simončič je ob tej priliki poudaril, da društvo deluje zelo uspešno, da v celoti izpolnjuje plane dela in da je uspešno pri organizaciji raznih projektov. Na prireditvi so svečano razglasili rezultate društvenega ocenjevanja, kot pa se spodobi za jubilej – 35. društveno ocenjevanje vin v Društvu vinogradnikov Sevnica – Boštanj, je zbrane nagovorila in jim čestitala ter zaželela uspešnega vinogradniškega poslanstva tudi 21. vinska kraljica Slovenije.

Prijeten pogovor pa je ob neformalnem druženje stekel tudi z županom Občine Sevnica, s predsednikom DV Studenec in predstavnikom KS Sevnica. Vokalna skupina "Un`s Trboul" pa so srečanje povezali tudi s prijetnim glasbenim programom.

Iskrena hvala vinogradnikom DV Sevnica – Boštanj za povabilo in obilo veselja do dela v vinogradu, ki ga prinaša pomlad. 

Osebnost meseca januar 2017

Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki je namenil glas 21. vinski kraljici Slovenije ob nominaciji za osebnost meseca januar 2017. 

Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne

Matija Vertovec je bil duhovnik, vinogradnik, strokovni pisec in domoznanec.

Matija je bil prvi, ki je v slovenskem jeziku pisal o vinogradništvu, o vinarstvu in kletarjenju (Vinoreja 1844), o uporabni kemiji (Kmetijska kemija), o astronomiji (Zvezdoslovje) in o splošni svetovni zgodovini (Obča povestnica iz leta 1863). Leta 1850 je izdal zbirko svojih pridig z naslovom “Shodni ogovori”. V svojem delu “Vinoreja za Slovence” je med drugim zapisal: “Vino je poseben dar Božji, k razveseljenju – po besedah sv. pis­ma – človeškiga serca; naj ga pije človek z mero in o pravim ča­su, k oživljanju svoje dušne in telesne moči, da se bo v njem, kakor z oljem v svetilu, zubeljc življenja k poterjenju zdravja in zdaljšanju življenja, podpiral.” Njegovo delo na vinogradniškem in kletarskem področju je temeljilo na lastnih izkušnjah iz domačega vinograda. (vir: http://www.casnik.si/)

Vertovčeva želja je bila, da se slovenski narod v vinogradništvu pouči in da to postane tudi častitljiva dejavnost. Zapisal je pohvalo vinski trti in spodbudil druge pisce za takšen zapis. Ker sam menda ni bil veliki pesnik je sprva pozval Valentina Staniča, za tem še Franceta Prešerna, ki se je odzval z Zdravljico. In to Zdravljico je uglasbil Stanko Premrl iz Podnanosa.

To so bili fantje, ki so si upali. Če bi jim nekdo naročil, naj zapišejo in uglasbijo himno narodu,…? Bi jim uspelo tako dobro?

Turistično in Planinsko društvo Podnanos sta v soboto, 28. januarja 2017 organizirala pohod »Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne«. Pohod je bil tradicionalni, že 14. po vrsti. »Zaključni del« poti je potekal v Podnanosu v Vinski kleti Vidus, ki je vsakega pohodnika postregla z Zelenom in Barbero. Kakopak, zaključno prireditev je 21. Vinska kraljica Slovenije pričela z recitalom Zdravljice. Pohodnike so sprejeli in pozdravili tudi predsednik konzorcija Zelen Primož Lavrenčič, predsednik Turističnega društva Podnanos Stojan Vitežnik ter predstavnik Vinogradniškega društva Šentjur Franc Zabukošek. Kako pa se je pohod zaključil vedo le tisti, ki so se ga udeležili. Naj priskočim na pomoč – tako kot znajo to  le v  VipaviJ

Turističnemu in Planinskemu društvu Podnanos najlepša hvala za vabilo v čudovite primorske kraje.